Karavanke in Alpska konvencija
Tinje/A © Peter Plaimer

Karavanke in Alpska konvencija

13. oktobra je Avstrija prevzela predsedovanje Alpski konvenciji za obdobje naslednjih dveh let.

To je bil tudi razlog, da je dne 21. oktobra 2016 na južnem Koroškem potekala prva konferenca v okviru avstrijskega predsedovanja z naslovom "Karavanke in Alpske konvencija - priložnosti za regionalni razvoj" (glej Download).

Izobraževalna ustanova Sodalitas je v sodelovanju z Alpsko konvencijo, zvezno deželo Koroško, Evropsko akademijo v Bolzanu, Zveznim ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo, Ministrstvom za okolje in prostorsko načrtovanje RS, koroško Zvezo za Alpsko konvencijo (Bündnis Alpenkonvention Kärnten) in člansko regijo Povezanosti v Alpah organizirala celodnevno in čezmejno izmenjavo informacij onaslednjih pomembnih temah: „demografski preobrat“, „trajnostni turizem“, in „zeleno gospodarstvo“.

Karavanke, kot naravna meja med avstrijsko Koroško in Slovenijo, so hkrati vez med dvema zgodovinsko povezanima območjema, s tesno prepleteno kulturno in jezikovno zgodovinsko dediščino, pozitivnim gospodarskim razvojem in skupno naravnanostjo v naravni turizem. Obe deželi stavita na cilje Alpske konvencije in v njej prepoznavata velike priložnosti čezmejnega sodelovanja. Na podlagi navedenega so strokovnjaki, nacionalni in regionalni  nosilci odločitev ter župani razpravljali o možnosti poglobljenega in še izboljšanega medsebojnega sodelovanja v prihodnje. Generalni sekretar Reiterer je povedal "Potrebujemo več takšnih dogodkov v alpskem prostoru, ki povezujejo politiko, znanost in prakso kakor tudi nacionalno in lokalno raven z namenom zagotavljati dialog o temah, ki so za regijo osrednjega pomena. To je, čemur pravimo udejanjanje Alpske konvencije v praksi."

Predavanja bodo kmalu izšla tudi v knjižni obliki, v nemškem  in slovenskem jeziku (glej  www.sodalitas.at). Predavanje Petra Plaimerja o demografskem preobratu se navezuje predvsem na potrebno horizontalno sodelovanje na vseh ravneh, kot ga je ciljno opredelila tudi Evropska konferenca za podeželski razvoj, ki je potekala med 5. in 6. septembrom v Corku/Irska. Samo želeno, dejansko živeto, po potrebi pa tudi zaukazano horizontalno mreženje in povezovanje lahko služi kot temeljni kamen na trajnostni regionalni razvoj in kot učinkovito orodje za preprečevanje odseljevanja s podeželja. Istočasno pa je zaradi nujne potrebe po ukrepanju in zaradi zagotavljanja optimalnega ravnanja z viri potrebno preprečiti individualno uveljavljanje posameznih sektorjev.

Konec koncev je le še vprašanje časa, kdaj se bo demografski trend spet obrnil in se bo mestno prebivalstvo začelo preseljevati na podeželje In takrat bo v ospredje stopilo vprašanje, ali podeželje lahko nudi v ta namen nujno potrebno infrastrukturo.

Na sliki od leve proti desni: Armin Schabus – zvezna dežela Koroška, Taja Ferjančič-Lakota – Stalni Sekretariat Alpske konvencije, Markus Reiterer – generalni sekretar Alpske konvencije, Ewald Galle – predsedujoči avstrijskemu nacionalnemu komiteju za Alpsko konvencijo, Robert Unglaub – Bündnis Alpenkonvention Kärnten (koroška Zveza za Alpsko konvencijo), Peter Plaimer – Južna Koroška kot članska regija "Povezanosti v Alpah"