Barvite Julijske Alpe
© Arhiv Turizem Kranjska Gora

Barvite Julijske Alpe

Strategije in cilji slovenskih članic omrežja za zeleno prihodnost

Slovenija se pozicionira kot zelena dežela. Vse strategije in cilji so usmerjeni v zeleno prihodnost in ponosno se pohvalimo z našim sloganom. Pri tem pa se v zadnjem času učimo, da le zeleno ni dovolj, pomembna je raznovrstnost, pomembna je barvitost tako pokrajine, kot tudi barvitost prebivalcev le-te. Kar dva projekta, ki se izvajata v okviru Omrežja občin Povezanost v Alpah nas učita o tem. V projektu, ki obravnava raznolikost in barvitost populacije, to je PlurAlps sodeluje občina Kamnik kot opazovalka, pri projektu speciAlps pa sodelujejo občine Julijskih Alp in Občina Kamnik. V okviru obeh projektov je zelo pomembna izmenjava izkušenj in prenos dobre prakse.

Slovenija je majhna dežela in ravno ta butičnost ji daje poseben čar. Pokrajina je prav tako barvita kot je raznoliko prebivalstvo v tej deželi in ravno zato je tako zanimiva za turiste.

V letošnjem letu je Bled gostil Letno konferenco Omrežja, kjer je bilo govora o rasti turizma in kvaliteti življenja prebivalstva. Vse pogosteje se dogaja, da lokalno prebivalstvo preplavlja množica turistov, ki sicer prinesejo blagostanje in dobro življenje večini prebivalstva, vsekakor pa turizem vpliva tudi na kvaliteto vsakdanjega življenja. Izginja blagodejen mir, ki je privabljal turiste, na pašnikih se redčijo črede in marsikateri hlev je preurejen v turistične sobe. Upamo, da smo še pravočasno začeli iskati odgovore kako vzpostaviti ravnotežje med turizmom in kvaliteto življenja lokalnega prebivalstva.

Gorenjske občine, med njimi tudi občine Bled, Bohinj in Kranjska Gora pa so pristopile h Konvenciji županov za podnebne spremembe in energijo. Cilj je zmanjšati emisije CO2 na območju Gorenjske za najmanj 40 % do leta 2030. Sprejet bo tudi celostni pristop k obravanavanju blažitve podnebnih sprememb ter prilagajanja nanje. Vse to bo prikazano v skupnem dokumentu – Trajnostni načrt energetskega načrta Gorenjske. Sinergijski pristop k vprašanju trajnostnega razvoja namreč omogoča doseganje boljših rezultatov kot izoliran pristop, saj temelji na povezovanju in izmenjavi izkušenj. Prav tako bo načrt spodbujal sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi, takšno sodelovanje pa je dobrodošlo tudi za vse nadaljnje skupne projekte in aktivnosti.

Avtor: Vida Cerne, Koordinatorji slovenskih članskih občine